Avtor: Miran Černec
18. februarja 1229, v času 6. križarskega pohoda, sta cesar Sv. Rimskega cesarstva Friderik II. in muslimanski sultan Egipta Al-Kamil sklenila sporazum o vrnitvi Jeruzalema pod krščansko oblast.
Sporazum, ki ga je premeteni cesar izposloval s pomočjo vojaške navzočnosti v Palestini, je bil eden od boljših primerov občasno strpnih odnosov med evropskimi kristjani in muslimani v srednjem veku.
Z njim si je Friderik II. poleg Jeruzalema pri sultanu izgovoril tudi Betlehem, Nazaret in nekatera druga krščanska mesta, medtem ko so muslimani ohranili nadzor nad svojimi svetimi kraji; iz sporazuma so bili izločeni le lokalni Judje, ki jim je bilo vnovič prepovedano naseljevanje v Jeruzalemu.
Premirje v Palestini je nato trajalo 10 let, vendar ga – tudi ob spletkah verskih gorečnežev z vseh strani – po poteku sporazuma ni bilo mogoče obnoviti in leta 1244 je sveto mesto krščanstva znova padlo pod muslimane.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
