Avtor: Andrej Sekulović
Zaton Zahoda I. in II. del je temeljno delo nemškega filozofa Oswalda Spenglerja, razdeljeno v dve knjigi. Čeprav je bilo napisano v začetku prejšnjega stoletja, ostaja njegov magnum opus aktualen tudi danes, saj se nekatere njegove napovedi in trditve s časom vse bolj kažejo za resnične.
Prvi del Zatona Zahoda je prvič izšel v Nemčiji ob koncu velike vojne leta 1918, drugi del pa v nemirnih letih Weimarske republike, leta 1922. Slovenska izdaja je izšla pri založbi Slovenska matica. Spenglerja sicer mnogi prištevajo med t. i. konservativne revolucionarje, kamor štejemo različne avtorje iz obdobja med dvema svetovnima vojnama, ki so bili pesimistični do liberalne demokracije ter do ideje večnega napredka. Spengler in drugi avtorji, ki jih prištevamo v to »skupino«, so kasneje navdihnili tudi ideje miselne šole nove desnice in mnoge identitarne avtorje. Spet drugi pa ga označujejo tudi za »kulturnega pesimista«, ravno zaradi njegovih napovedi, da je evropska civilizacija v zatonu, ki pa se danes zdijo precej upravičene, zaradi česar ostaja Spengler tudi danes pomemben avtor.
V Zatonu Zahoda obravnava Spengler življenjske cikle civilizacij, ki imajo svoje začetke v posameznih ljudstvih in kulturah, se razvijejo v civilizacije in po določenem vrhuncu začnejo upadati ali propadati. Vzpone in zatone kultur skuša formulirati v nekakšno morfologijo zgodovine, obenem pa jih dojema na organski način, oziroma kot različne organizme, ki imajo svoje rojstvo in smrt. Spengler ne vidi zgodovine kot linearnega procesa, ki naj bi nas vodil k nekemu vedno večjemu napredku, kot naj bi to trdili progresivni misleci, temveč ima bolj cikličen pristop do zgodovine; vsaka civilizacija doživi različne cikle od vzpona do zatona. Ima torej določeno življenjsko dobo.
Čeprav se ozira tudi na druge civilizacije, se v svojem delu Spengler seveda osredotoča na »svojo«, oziroma na zahodnoevropsko in ameriško civilizacijo, ki je njen podaljšek, vse od njenih začetkov v antični Grčiji, pa do njenega, kot je sam smatral, zatona. Pri tem je življenska doba neke kulture, ki preraste v civilizacijo, dolga približno dva tisoč let; to vključuje tisioč let razcveta ali vzpona in tisoč let postopnega zatona. Ta proces ali »življenska doba« se začne z nekim ljudstvo ali »raso«, ki ob tem, ko ustvarja in napreduje, postane kultura, oziroma neka kulturna entiteta ter zatem preraste v civilizacijo, ki seveda združuje različne narode. Danes, ko se znova soočamo z zatonom in dekadenco neke civilizacije, je branje Spenglerja še kako koristno za boljše razumevanje našega časa.
V slovenščini je knjiga Zaton Zahoda I. in II. del izšla pred dobrim desetletjem pri Slovenski matici.
