Avtor: Miran Černec
Slabi 2 leti po koncu 1. svetovne vojne, 10. avgusta 1920, je bil v francoskem Sèvresu sklenjen mirovni sporazum med zmagovalnimi antantnimi silami in poraženim Otomanskim sultanatom, ki je predvidel razdelitev Anatolije – osrednjega dela turškega ozemlja – med številne države in interesne sfere.
Sporazum je bil še posebej ugoden za maloazijske Grke in Armence, prej stoletja zatirane pod turškim jarmom. Grčija naj bi si bila namreč po njem priključila obsežna ozemlja v okolici Smirne, Armenci pa ustanovili svojo državo, ki bi med drugim obsegala goro Ararat, jezero Van in vzhodno obalo Črnega morja.
Da do uresničitve ratificiranega sporazuma ni prišlo, so poskrbeli turški nacionalisti Kemala Atatürka, ki so s podporo Sovjetske zveze najprej iztrgali oblast sultanu Mehmedu VI., nato pa do leta 1922 z brutalno vojno kampanjo porazili Grke in Armence, iz Anatolije izgnali več milijonov kristjanov ter tam ustanovili novo, povsem muslimansko Turčijo.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
