Avtor: Miran Černec, L. B.
Z osvojitvijo mesta Alžir se je 7. julija 1830 končala dobre tri tedne trajajoča francoska invazija v to istoimensko severnoafriško deželo. Za invazijo, po kateri so Francozi ostali v Alžiriji več kot 100 let in jo kolonizirali, je obstajalo več razlogov – a eden od njih je bil za Evropejce še posebej boleč.
Alžirija je bila namreč vsaj od 16. stoletja naprej središče muslimanske trgovine s sužnji in od tam so v Sredozemlje, pa tudi onkraj Gibraltarske ožine na roparske pohode po obalah Evrope pluli neusmiljeni berberski pirati. Vse do 19. stoletja pred njimi ni bila varna nobena evropska sredozemska dežela, obstajajo pa tudi poročila, da so Berberi v tem času krščanske Evropejce ugrabljali celo na Irskem in na Islandiji – v 300 letih naj bi bili tako ugrabili in v muslimanskem svetu v suženjstvo prodali kar 1,5 milijona belih evropskih sužnjev.
Francoska odprava, za katero se je leta 1830 odločil kralj Karel X., je imela tako tudi značaj kazenske ekspedicije proti severnoafriškim razbojnikom in je dejansko dosegla svoj cilj. Šele s francosko kolonizacijo Alžirije in drugih dežel Magreba je berbersko piratstvo namreč dobilo odločilen udarec in Sredozemlje je postalo znova varno za civilizirano trgovino in promet.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
