Avtor: Peter Colnar
Mustafa Kemal Atatürk je 3. marca 1924 v Turčiji uradno odpravil kalifat in šeststoletno oblast sultanov iz Osmanske dinastije. Odpravil je vladavino verskih voditeljev kalifov in tako Turčijo tudi formalno spremenil v sekularno državo.
V drugi polovici 16. stoletja se je osmanski imperij raztezal od porečja Evfrata in Tigrisa ter severne Afrike čez celotni Bližnji vzhod in Balkan do meja srednje Evrope. Sultan Sulejman I. je bil največji in hkrati zadnji veliki vladar turškega imperija, saj je po njem šlo z državo le še navzdol.
V 18. stoletju so Turke pregnali iz Madžarske in malo pozneje še iz južne Rusije. V 19. stoletju so se odcepile balkanske države in Egipt, kar je bilo le uvod v uporniška in separatistična gibanja drugih narodov …
Oče Turkov (Atatürk) je dotedanji imperij, prežet z islamom in orientalizmom, spremenil v sodobno in predvsem posvetno državo. Njegove reforme so bile zelo obsežne: od odprave arabske pisave in emancipacije žensk do industrializacije in ločitve cerkve od države.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
