Avtor: Miran Černec
14. februarja 1349, na vrhuncu pandemije bubonske kuge, je v Strasbourgu prišlo do enega največjih pogromov nad Judi v srednjeveški Evropi.
»Črna smrt«, ki je na stari celini razsajala med letoma 1347 in 1351 ter pomorila vsaj tretjino takratnega evropskega prebivalstva, je v mestih Francije in Svetega Rimskega cesarstva razplamtela staro nezaupanje do Judov; le-ti so – verjetno zaradi svoje izoliranosti v getih – za kugo po nekaterih virih zbolevali redkeje od drugih prebivalcev, tako da so jih hitro začeli sumničiti in obtoževati domnevnega »zastrupljanja vodnjakov«.
Čeprav je Katoliška cerkev te obtožbe obsojala kot lažne in skušala Jude zavarovati, je v mnogih evropskih mestih vendarle prišlo do pogromov, in tisti v Strasbourgu je bil eden najhujših; v 6 dneh naj bi bilo v mestu javno sežganih več sto Judov, druge pa so izgnali.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
