Avtor: Peter Colnar
Konec marca 1943 so komunisti morili po vaseh Bele krajine. Revolucionarna strahovlada na »osvobojenem ozemlju« se je izvajala že od konca novembra 1942, ko so slovenski in hrvaški komunisti pri Suhorju napadli legionarsko postojanko in pomorili večino njenih zajetih častnikov in borcev. Od takrat je bila domača protirevolucionarna obramba v Beli krajini oslabljena, italijanski okupatorji pa so po decembru 1942 sklenili s partizani več tajnih dogovorov in sami proti njim niso več aktivno nastopali.
V tem obdobju so komunisti neovirano izvajali teror nad lokalnim civilnim prebivalstvom. Samo med 15. in 23. marcem so tako pomorili vsaj šest belokranjskih žena: Nežo Plesec iz Čuril, Jožefo Matekovič iz Radovice, Katarino Luzar, Marijo Nemanič, Marijo Govednik in Drago Štos iz Slamne Vasi.
29. marca so v Bereči vasi zajeli 57-letnega kmečkega posestnika Jožeta Starca in njegovo 17-letno hčerko Jožefo ter ju umorili – zločin naj bi bil izvršil uskoški komunist Ilija Badovinac, po vojni posthumno imenovan za »narodnega heroja« SFRJ. Istega dne so v Novi Lipi izropali in umorili kmečkega posestnika Ivan Meteža …
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
