Avtor: Miran Černec, L. B.
Komunisti so 16. februarja 1945 v Divači ugrabili in umorili bogoslovca in novinca Misijonske družbe Franca Pogorelca, sicer člana primorskega Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ).
Pogorelec je bil eden od številnih mladih slovenskih fantov, ki do poletja 1944 niso bili udeleženi v državljanskem spopadu, a so se morali takrat pod pritiskom nemških zasedbenih oblasti odločiti za eno ali drugo stran, sicer jim je pretila vsaj internacija.
Večinoma so se, še posebej bogoslovci, odločali za domobranstvo, ki je branilo narodne in verske tradicije, toda Pogorelcu in njegovim stanovskim bratom tam ni bilo treba nositi orožja, temveč so opravljali prosvetno in propagandistično delo.
Pogorelec je tako sprva deloval v Ilirski Bistrici, z začetkom leta 1945 pa je bil prestavljen v Sežano, kjer je pod okriljem SNVZ začel snovati slovensko ljudsko knjižnico.
Zadnje tedne pred smrtjo je po vaseh in trgih v okolici razdeljeval knjižice z življenjepisom svojega prijatelja in mučenca Lojzeta Grozdeta (ta naj bi bil svoje zadnje božične praznike prebil ravno na domačiji Pogorelčevih), čigar usoda je bila takrat Primorcem še neznana.
16. februarja 1945 so ga med tem delom v Divači ugrabili komunistični terenci, ga mučili in umorili.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
