Avtor: Peter Colnar
V Trstu je prišlo 20. marca 1952 do velike javne italijanske manifestacije, ki se je izrodila v poulične spopade. Ti dogodki so sprožili sklic londonske konference med zavezniki in Italijo.
Stiska in pritiski na slovensko narodno skupnost na ozemlju STO so v skupno akcijo združili slovenske »titovce«, liberalce in katoličane. Njim se niso pridružili le »vidalijevci«, to je pripadniki komunistične partije STO. 14. aprila 1952 so ob spomeniku štirim junakom v Bazovici priredili množični tabor z več kot 10.000 udeleženci. Opozorili so na krepitev fašizma in iredentizma v Trstu. Tako imenovani bazoviški duh se ni dolgo ohranil, vendar je zborovanje opozorilo zaveznike na težak položaj slovenske manjšine.
Leta 1953 se je tržaška kriza še stopnjevala, saj je italijanska vlada vodila nacionalistično politiko. Napetost je začela naraščati poleti 1953 in dosegla višek 8. oktobra 1953, ko sta vladi ZDA in Velike Britanije objavili dvostransko noto in razglasili, da bosta cono A STO prepustili italijanski državi.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
