Avtor: Peter Colnar
Če bi obveljala odločitev koncila v Niceji, bi vsako leto od 21. marca 325 ta dan praznovali veliko noč. Kasneje je obveljalo, da se velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski luni. Do sprememb je prišlo zaradi sprememb koledarja. Julijanski koledar, ki ga je uvedel Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem, je bil osnova za merjenje časa v srednjeveškem zahodnem svetu. Menih Dionysius Exiguus pa je leta 525 predlagal, da bi leta šteli od Kristusovega rojstva.
Proti koncu srednjega veka so astronomi opazili, da se velika noč praznuje vedno pozneje. V zadnjih letih 16. stoletja je ta razlika v primerjavi z julijanskim koledarjem znašala že 10 dni. Astronomi so spoznali, da je julijansko leto za 0,0078 dneva predolgo. Da bi znova določili začetek pomladi, je bila potrebna koledarska reforma. Po dolgih pripravah se je je leta 1582 lotil papež Gregor XIII. Reformirani koledarski sistem je dobil po njem ime gregorijanski koledar.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
