Avtor: Miran Černec
V Mostarju se je 27. 7. 1912 rodil Vuk Rupnik, slovenski častnik, poveljnik elitnega domobranskega udarnega bataljona in promotor ideje slovenske državnosti. Bil je sin generala Leona Rupnika.
Ob očetovem služenju v vojski Kraljevine SHS je tudi sam opravil vojaško akademijo v Beogradu, prvo vojaško službo pa je opravljal v Škofji Loki. Tu je vzljubil očetovo domovino in do okupacije služil kot stotnik v Cerovem. Ob razpadu kraljevine aprila 1941 je bil zajet in po komunistični izdaji skupaj s 1120 slovenskimi častniki poslan v italijansko internacijo, po vrnitvi pa je v Novem mestu prevzel vodenje »Legije smrti«, najučinkovitejše domače enote za boj proti boljševizmu.
Iz Rupnikovih borcev, ki so se po kapitulaciji Italije jeseni 1943 prebili nazaj v Ljubljano, se je nato oblikovalo jedro Slovenskega domobranstva. V slednjem je Vuk služil kot poveljnik udarnega bataljona, s katerim je še maja 1945 pri Borovljah v odločilni bitki prebil partizanski obroč in s tem omogočil tisočim slovenskim beguncem varen umik na Koroško.
Kasneje je emigriral v Argentino in tam v izseljenski skupnosti med drugim deloval kot član »Slovenskega državnega gibanja« in glavni zastopnik lista »Slovenska država«. Umrl je avgusta 1975 v Buenos Airesu.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
