Avtor: Miran Černec
10. februarja 1947 je bilo v skladu z določili pariške mirovne konference ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO), neodvisna državica, stisnjena med povojno Italijo in titoistično Jugoslavijo.
Nastalo je po odločitvi zahodnih zaveznikov, ki Trsta in okolice niso želeli prepustiti niti Brozovi FLRJ niti Italiji; obsegalo je 738 km2 ozemlja, kjer je takrat živelo okoli 330.000 prebivalcev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov.
Razdeljeno je bilo na cono A pod upravo zahodnih zaveznikov in cono B pod vojaško upravo FLRJ. Večina Slovencev je živela v coni A, torej v Trstu z zaledjem, in prav tržaški Slovenci so bili s STO še najbolj zadovoljni.
Ker so bile v coni A dovoljene svobodne volitve, je STO ugodno vplivalo na oživitev demokracije med primorskimi Slovenci, prav tako pa jim je zagotavljalo neprimerno višji življenjski standard od rojakov za železno zaveso. V nasprotju z narodnimi interesi tržaških Slovencev pa niti Broz niti Italija nista imela nobene želje, da bi se STO ohranilo.
Po 7 letih zakulisnih političnih spletk in neuslišanih protestov slovenske skupnosti so ga leta 1954 ukinili z londonskim memorandumom; zgodovinska slovenska obala med Devinom in Miljami, kjer je takrat živelo še vsaj 70.000 Slovencev, je prešla pod Italijo, cona B pa pod Jugoslavijo.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
