Avtor: Peter Colnar
Prve dni marca 1989 je predsednik SZDL Jože Smole sklical posvet predstavnikov organizacij, društev in skupin, ki so 27. februarja 1989 sodelovale v Cankarjevem domu na tribuni v podporo stavkajočim rudarjem na Kosovu in se podpisale pod izjavo Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu.
Dogovorili naj bi se o skupni izjavi, ki bi povedala, v kakšni državi hočemo oziroma nočemo živeti. Člani koordinacije za oblikovanje skupne izjave so 27. marca 1989 prejeli osnutek izjave, ki ga je pripravil Miloš Mikeln.
Že naslednji dan zjutraj pa je Dimitrij Rupel poslal nov osnutek Slovenske deklaracije ’89, ki ga je pripravil izvršni odbor SDZ. Alternativa se je zato, ker glavni partnerji v koordinaciji do srede aprila o njenem osnutku sploh niso razpravljali, odločila, da gre v javnost s svojim dokumentom, ki ga poznamo pod imenom Majniška deklaracija 1989. Dokument je na zborovanju 8. maja 1989 prebral pesnik Tone Pavček. Majniška deklaracija je vsebinsko povzemala Teze za ustavo Republike Slovenije. Bila je kratka, jasna in udarna.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
