Avtor: Peter Colnar, L. B.
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, sta komunistična terenca pri Ozlju na Hrvaškem umorila slovenskega duhovnika Janeza Straška. Rodil se je leta 1906 v Slakah pri Podčetrtku na Štajerskem. Po klasični gimnaziji je opravil noviciat pri lazaristih, se vpisal na teološko fakulteto in bil leta 1933 posvečen v duhovnika.
Pred 2. svetovno vojno je deloval kot katoliški misijonar v Belgradu in Kosovski Mitrovici, kjer je tudi doživel zlom Kraljevine Jugoslavije aprila 1941. Večino vojne je preživel v Vojvodini, 08. septembra 1946 pa je bil premeščen v Svetice pri Ozlju na Hrvaškem, kjer je postal predstojnik in upravitelj ozaljske župnije.
30. marca 1947 sta ga na gozdni poti med Ozljem in Sveticami pričakala dva terenca, člana komunistične partije Hrvaške, in ga ustrelila z lovsko puško. Oblast uradno ni našla storilcev, KPH pa je opravila interno preiskavo in ugotovila, da sta Straška samovoljno umorila njihova člana. Oba so pustili na svobodi, s sklepom, da bodo o morebitni sankciji zanju odločali znotraj partije.
Podobne epiloge je doživelo še veliko “nepojasnjenih” umorov slovenskih duhovnikov po letu 1945. Patra Janeza Straška, čigar mučeništvo je danes morda bolj znano na Hrvaškem kot v Sloveniji, je RKC uvrstila na seznam slovenskih kandidatov za beatifikacijo.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
