Avtor: Miran Černec
Nemška okupacijska oblast v Ukrajini je 13. 7. 1943 začela z mednarodno preiskavo množičnega zločina, ki ga je še pred začetkom 2. svetovne vojne v Vinici pri Žitomiru izvršila boljševiška politična policija NKVD.
Po zasedbi zahodnih delov Sovjetske zveze so Nemci na prigovarjanje domačinov podobna morišča sicer odkrivali na več krajih okupirane države, zločin v Vinici pa je izstopal, saj so bili med okoli 11.000 pomorjenimi izključno civilisti – ukrajinski kmetje, delavci, ženske in otroci.
Preiskava, v kateri so poleg nemških, ukrajinskih in ruskih strokovnjakov sodelovali še forenziki iz Švedske, Belgije, Francije in drugih evropskih držav, je ugotovila, da so bile žrtve pomorjene že leta 1938 po ustaljeni boljševiški metodi: z rokami, zvezanimi na hrbtu, in s strelom v tilnik. Med preiskavo je bilo ekshumiranih in kasneje po pravoslavnem krščanskem obredu pokopanih 9.432 trupel, od tega 149 žensk, novica o stalinističnem zločinu pa je preko nemških medijev obkrožila Evropo in dosegla tudi okupirano Slovenijo.
Le nekaj mesecev pred preiskavo v Vinici so Nemci sicer sporočili svetu in raziskali že pokol v Katynskem gozdu: nenavadno je, da so bile te edine resne forenzične preiskave boljševiških zločinov proti človeštvu mogoče le v dobrih dveh letih njihove zasedbe, medtem ko se na demokratičnem Zahodu o njih praktično ni govorilo niti med vojno niti po njej. Sovjetska zveza je zločin v Vinici vse do svojega razpada zanikala oz. ga prikazovala kot »nacistično propagando«.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
