Avtor: Miran Černec
Na Pobrežju pri Mariboru se je 26. februarja 1913 rodil Jože Melaher – Zmagoslav, organizator kraljeve Jugoslovanske vojske v domovini (JVvD) na Štajerskem med 2. svetovno vojno. Okupacijo aprila 1941 je dočakal kot vojak v Slavonskem Brodu.
Po vrnitvi v Maribor je bil priča deportacijam slovenskih duhovnikov in politikov, ki jih je gestapo izvajal v navezi z domačimi komunisti in kulturbundovci. Ob radijskih pozivih dr. Alojzija Kuharja iz Londona je sklenil na Štajerskem oblikovati odporništvo po zgledu gibanja Draže Mihailovića.
Sodeloval je z duhovnikoma Ferdinandom Potokarjem in Izidorjem Završnikom (oba je kasneje aretiral in umoril gestapo), preko Henrika Goričana pa je imel stike z Ljubljano in Slovensko legijo. Gestapo ga je skušal zapreti oktobra 1942, vendar se mu je posrečilo pobegniti, takoj zatem pa so nacisti aretirali njegovo ženo in očeta.
Pozimi 1943 je zbral prve borce JVvD in poleti istega leta začel izdajati glasilo Kri in zemlja. Do 1944 je zbral okoli 500 mož, ki so delovali v Slovenskih goricah, napadali nemške postojanke in reševali sestreljene zavezniške letalce. Bili so priznani kot del Slovenske armade JVvD pod poveljstvom generala Ivana Prezlja.
Melaherjeve čete se niso spopadale s komunistično stranjo do jeseni 1944, ko so jim partizani zajeli in umorili 5 borcev ter začeli pobijati njihove civilne somišljenike. Januarja 1945 se je Melaher na Vurberku z bundesführerjem Steindlom dogovoril za nemški umik iz Slovenskih goric in priznanje štajerske JVvD kot vojskujoče se strani.
Po vdoru Rdeče armade v Prekmurje je organiziral umik četniških družin in civilnih simpatizerjev na Primorsko, sam pa je s svojimi borci po Prezljevem povelju držal položaj okoli Zidanega Mostu do 8. maja 1945, ko so se začeli umikati na Koroško. 12. maja so se javili angleški komandi pri Šentvidu ob Glini. Večino so jih prepeljali v Italijo, kjer je Melaher predal orožje.
Zavezniki so ga zaposlili v Mednarodni organizaciji za begunce, leta 1949 pa je z družino emigriral v ZDA. V slovenski emigrantski skupnosti je aktivno deloval ter se zavzemal za ohranjanje spomina na protiokupatorski boj štajerske JVvD. Umrl je v Clevelandu, 10. 6. 1991.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
