Avtor: Miran Černec, L. B.
V Drabosinjah na Koroškem se je 6. 5. 1768 rodil Andrej Šuster, slovenski ljudski pisatelj, dramatik in tiskar. Šuster velja za klasičnega predstavnika bukovništva – izrazito slovenskega kulturnega fenomena, katerega korenine segajo vsaj v čas Primoža Trubarja.
Bukovništvo naj bi se bilo razvilo, ko so koroški kmetje v času protireformacije na svojih domačijah sprva skrivaj prepisovali dela slovenskih protestantskih piscev, kasneje pa začeli ustvarjati svoja lastna. Eno največjih imen te tradicije je bil prav Drabosnjak.
Na kmetiji pri Kostanjah severno od Vrbskega jezera je konec 18. stoletja začel ustvarjati ilustrirane rokopise v slovenščini, si nato uredil celo tiskarno, objavljal avtorska dela in prevode ter jih razpečeval po Koroškem. Ob tem je prihajal tudi navzkriž z zakonom in habsburške oblasti so mu nekoč zaplenile tiskarske naprave ter vso zalogo knjig – toda »poredni paver iz Korotana«, kakor se je sam podpisoval, je v tem času slovensko besedo že ponesel v domove po deželi.
Predvsem njegove ljudske igre (Pasijonska igra, Izgubljeni sin, Pastirska igra …), prirejene po svetopisemskih zgodbah, so bile med koroškimi Slovenci izredno priljubljene in so jih v Kostanjah pred množicami občinstva igrali še sredi 20. stoletja. Andrej Šuster – Drabosnjak je umrl 22. 12. 1825.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
