Avtor: Miran Černec, L. B.
Vosovci so 3. marca 1944 odpeljali v smrt Jožeta Okorna, 46-letnega čebelarskega mojstra in očeta treh otrok iz Škofje Loke. Bil je še eden od uglednih in zavednih Slovencev, ki so se pred vojno gibali v krogih SLS: osebno se je poznal z dr. Korošcem, dr. Natlačenom in drugimi vidnimi slovenskimi konservativnimi politiki.
Kot spoštovan čebelarski učitelj je veliko storil za napredek slovenskega čebelarstva med obema vojnama, svoje delo pa je skušal opravljati tudi po nacistični zasedbi Gorenjske. Med okupacijo se politično ni izpostavljal niti se ni javno izrekal proti OF.
Kljub temu je bil kot znan simpatizer SLS komunistom dovolj sumljiv, da so ga 3. marca 1944 pod pretvezo zvabili na Pungert, ga od tam odvedli na samotno domačijo in ga po več dneh mučenja umorili.
Njegovo družino so s ponarejenimi pismi držali v prepričanju, da je še živ, vse do konca vojne. Ko so svojci odkrili resnico, so leta 1946 skrivaj izkopali njegove posmrtne ostanke in jih v strahu pred morebitno oskrunitvijo pokopali kar na domačem vrtu.
Na vztrajanje njegove vdove je povojna oblast leta 1947 izdala potrdilo, da je bil Jože Okorn »likvidiran na podlagi netočnih podatkov«.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
