Avtor: Peter Colnar
Nekateri prevečkrat pozabljajo, da Slovenci ne živimo samo v Sloveniji, da gre za dva različna pojma, ko govorimo o slovenski državi in o slovenskem kulturnem narodnostnem prostoru.
Medtem ko je mogoče govoriti o slovenskem kulturnem narodnostnem prostoru v veliko državah po svetu, je kulturni prostor v sosednjih državah po geografski legi povezan s Slovenijo še posebno po odpravi državnih mej.
Usoda koroških Slovencev je sicer tragična, vendar pa tudi ponos obstojnosti slovenskega naroda. Med temi čudovitimi ljudmi so se rojevali in živeli takšni, ki so ponos slovenstva.
Med njimi je eden najvidnejših skladatelj in pevovodja Pavel Kernjak. Rodil se je 9. februarja l899 v Št. Ilju pri St. Egydenu na avstrijskem Koroškem. Kernjak je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Izvirne pesmi je poskušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu.
Med najbolj znanimi pesmimi so Rož, Podjuna, Zila ter Mojcej in Katrca. Njegove pesmi so izredno zaslovele in so še vedno nekakšne simbolne nosilke slovenstva tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Sloveniji.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
