Avtor: Peter Colnar
Slovenski zgodovinar, esejist, prevajalec in novinar Janko Lavrin se je rodil 10. februarja 1887 v Krupi pri Metliki. Bil je eden od številnih Slovencev, ki so dosegli velike uspehe na tujem. S svojimi prevodi del Cankarja, Prešerna, Bora, Župančiča in drugih je odpiral Slovenijo v svet.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev vsako leto podeli priznanje tistim prevajalcem, ki so s svojim življenjskim opusom odločilno pripomogli k posredovanju slovenske književnosti drugim narodom.
Študiral je v Sankt Peterburgu, Skandinaviji in Parizu. Najprej je delal kot časnikar, prevajalec in publicist v Rusiji. Med prvo svetovno vojno je poročal z balkanskega bojišča za Novoje vremja.
Od leta 1917 je živel v Veliki Britaniji, kjer je delal najprej kot časnikar, kasneje pa je bil 30 let profesor za novejšo rusko književnost. Med drugo svetovno vojno je sodeloval tudi pri slovenskih oddajah londonskega radia.
Janko Lavrin je bil leta 1956 izvoljen za zunanjega dopisnega člana SAZU, leta 1971 pa je dobil Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1986 v Londonu, štiri mesece pred dopolnitvijo stotega leta življenja.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
