Avtor: Miran Černec
5. februarja 1753 se je v Kropi na Gorenjskem rodil Jožef pl. Potočnik, slovenski pravnik, župan Ljubljane in visoki uradnik v službi takratnega Svetega Rimskega cesarstva.
Rodil se je v fužinarski družini; po opravljenih šolah na Kranjskem in študiju na Dunaju je leta 1778 promoviral za doktorja prava. Še isto leto je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno, 26. 9. 1786 pa je bil tam tudi imenovan za župana in to ostal do junija 1787.
Kasneje ga je pot v službi cesarstva vodila na Koroško, na Tirolsko, in končno v Benetke in Trst, kjer je zaradi izjemnega pravniškega znanja in osebne poštenosti užival ugled tudi med romanskimi mestnimi sloji; leta 1790 je bil za svoje zasluge povzdignjen v plemiški stan.
V času zgodnjega razsvetljenstva je Potočnik kot zaveden slovenski Kranjec celo v tujini redno vzdrževal stike z rodoljubnimi krogi izobražencev okoli barona Žige Zoisa. Umrl je 8. 8. 1808 v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer je tudi pokopan.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demorkacija.