Na glavo Jankota Premrla, primorskega protifašista, razpisana nagrada v višini 50.000 lir

Avtor: Miran Černec, L. B.

V Št. Vidu pri Vipavi (danes Podnanos) se je 28. februarja 1920 rodil Janko Premrl, primorski protifašist, gverilec in po ljudski tradiciji žrtev komunizma. Bil je sin znane in zavedne slovenske katoliške družine: njegov stric je bil duhovnik in skladatelj Stanko Premrl, ki je med drugim uglasbil Prešernovo »Zdravljico«, danes slovensko himno.

Janko je bil veren fant, po medvojnih virih tudi član dijaške Marijine kongregacije; tako kot številni Slovenci je težko prenašal fašistično oblast med obema vojnama, v cerkvi pa je v tem oziru gotovo našel vsaj delno uteho, saj so narodno zavest Primorcev takrat najbolj goreče branili prav domači duhovniki, kakršen je bil tudi njegov vipavski rojak Filip Terčelj.

Premrl je bil ob izbruhu 2. svetovne vojne sprva mobiliziran v italijansko vojsko, iz katere pa je dezertiral in odšel v gverilo februarja 1942: tam je izvedel nekaj odmevnih akcij, zaradi katerih je režim kmalu razpisal nagrado na njegovo glavo v višini 50.000 lir.

Nejasno je, kakšen je bil sprva njegov odnos z OF, ki je takrat na Primorskem delala šele začetne korake, a gotovo je sodeloval z njo v mesecih tik pred smrtjo; ker ni bil komunist, je bilo to razmerje napeto in polno sumničenj.

Medvojni viri navajajo njegove besede, ki naj bi jih bil zaupal prijatelju sredi leta 1942: »Prevarali so me. Mislil sem, da jim gre samo za narodno svobodo, pa jim gre v prvi vrsti zoper vero, ki mi je bila vedno sveta; saj to je tradicija mojega naroda in še posebej moje družine … Nisem prišel med partizane, da bi ljudstvo zapeljeval in slepil, ampak da se bom boril za slovenski narod.«

V tistem času je bil Premrl že med kladivom in nakovalom, saj bi ga bili Italijani ob aretaciji gotovo usmrtili, kot znan katoličan pa se je lahko zavedal, da je bil njegov položaj negotov tudi med komunisti. Padel je v sumljivih okoliščinah februarja 1943 in vse od takrat med Primorci niso več potihnile govorice, da ga je odstranila partija.

To vedenje pa ni bilo omejeno le na posameznike, temveč splošno razširjeno – tako je denimo še leta 1949, na shodu Slovenske demokratske zveze v Sv. Križu pri Trstu množica zborovalcev ob omembi zločinov OF začela spontano vzklikati: »Vojko Premrl je naš! Komunisti so ga umorili!«

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.

Več

Zadnji članki