Avtor: Miran Černec, L. B.
Partizani so 14. julija 1943 umorili Poldeta Krmelja, kmečkega gospodarja na Poljanah nad Škofjo Loko. Kot uglednega krščanskega moža – mnogi krajani so v njem videli bodočega župana – so ga želeli terenci po nemški zasedbi Gorenjske pridobiti za OF, a brez uspeha.
Krmelj je skrbno spremljal vojne dogodke, jih zapisoval v osebni dnevnik in si o njih ustvaril lastno mnenje: opazil je, da OF na Gorenjskem načrtno izziva nemški teror in pobija okoliške civiliste, zato je do nje ohranjal distanco. Kasneje se je večkrat skrivaj podal na tvegano pot čez takratno nemško-italijansko mejo v bližnji Št. Jošt, kjer je v drugi polovici leta 1942 že delovala slovenska vaška straža.
Terenci OF so očitno sumili, da namerava Krmelj organizirati podobno stražo tudi na Poljanah, in se ga odločili znebiti: v ta namen so sprva v neposredni bližini njegove kmetije streljali na nemško kolono, da bi s tem izzvali okupatorjeve represalije. Poldeta in njegovo mater so Nemci takoj nato res aretirali, a so ju tudi izpustili, ker ni bilo dokazov za njuno vpletenost v napad.
Končno so se partizani odločili, da bodo umazano delo opravili sami. Po Krmelja so prišli v domačo hišo in ga odpeljali »na zaslišanje«, od tam pa se ni več vrnil. Tovrstni zločini OF so gotovo precej pripomogli, da se je tudi na Gorenjskem konec leta 1943 dejansko začela organizirati protirevolucionarna obramba v obliki »Gorenjske samozaščite«.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
