Avtor: Vida Kocjan
Okrožno sodišče v Ljubljani je uničilo prisluhe zoper Zorana Jankovića, ljubljanskega župana, in ga s tem rešilo pred obsodbo. Ni uničilo samo prisluhov v primeru farmacevtke, ampak tudi tiste o prejemanju podkupnin. Veliko vlogo je pri odigralo tudi tožilstvo.
Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo tožilke Specializiranega državnega tožilstva o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. S tem je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se ti prisluhi umaknejo iz njegovega kazenskega spisa. Sodišče je tako rešilo Jankovića zanesljive obsodbe, saj naj bi bili dokazi, če bi bili v to vključeni prisluhi, za osumljenca zelo obremenjujoči. Javnost to pozna kot primer »farmacevtka«.
Uničeni bistveni dokazi
Jankovićev zagovornik Janez Koščak je za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da z umikom dokazov v zahtevi za preiskavo ostaja le še predlog za zaslišanje strank. Ker bosta torej zaslišana samo Janković in farmacevtka, je jasno, da obsodilne sodbe ne bo. Po izbruhu afere in po tem, ko so prisluhi prišli v javnost, je namreč farmacevtka dobila zagovornika. To je Miha Kozinc, za katerega poznavalci navajajo, da naj bi bil Jankovićeva in ne njena izbira. Jasno naj bi bilo tudi, kdo naj bi to financiral.
Potek dogodkov v zadevi
Zoranu Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, naj bi bil od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli še hišni preiskavi. Obiskali so tudi farmacevtko in ta jim je potrdila, da je Janković v zameno za ureditev njene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas zahteval spolni odnos »in ga tudi dobil«. Spomnimo. Farmacevtka je potrebovala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ker je želela najeti 100 tisoč evrov dolgoročnega stanovanjskega posojila za nakup stanovanja. To je zahtevala banka, sama pa je bila v finančni in socialni stiski ter postopku razveze, zato se je za pomoč obrnila na Jankovića. Slednji ji je nemudoma priskočil na pomoč, za obisk v županskih prostorih jo je naročil ob 21. uri zvečer. Sledilo je še več stikov. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so nato ugotovili, da jo je na njenem domu obiskal vsaj enkrat v nočnih urah.
Podana kazenska ovadba
Policija je nato zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka Blanka Žgajner pa je zahtevo za preiskavo podala šele 21. marca letos. Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel oktobra 2016.
Sporna odločitev sodišča
Okrožno sodišče v Ljubljani oziroma sodnica Mojca Kocjančič (nekdanja žena nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja) je po odločitvi višjega sodišča iz spisa v zadevi »farmacevtka« fizično že izločila dokaze, pridobljene s prisluškovanjem. Sodišče je umik prisluhov obrazložilo s tem, da je sklep o izločitvi dokazov pravnomočen. Tako morebitna zahteva za varstvo zakonitosti, katere pobudnik je Specializirano državno tožilstvo, tega ne more preprečiti.
Spremembe zanj ne bodo veljale
Na tožilstvu so opozorili, da odločitev višjega sodišča spreminja sodno prakso, tako na tožilstvu kot na ministrstvu za pravosodje pa upajo, da bo državni zbor sprejel avtentično razlago zakona o kazenskem postopku, po kateri bi jasno zapisali, da je omenjeni dveletni rok samo instrukcijski. Vendar pa bo to veljalo za naprej in ne za nazaj. Janković je v tem primeru rešen.
Jankovićeva neverjetna sreča
Na vse to se je pričakovano oglasil tudi Janković in dejal, da je tožilka Blanka Žgajnar zlorabila svoj položaj in dela v primerih, ki se nanašajo nanj, ni opravila strokovno. Sicer pa je prav v teh dneh minilo pet let od prve hišne preiskave v zvezi s postopki proti njemu. Žgajnarjevi je očital, da v vsem tem času ni vložila niti ene obtožnice. Ob tem je navedel, da je odločitev višjega sodišča o izločitvi prisluhov že deseta odločitev njemu v korist v različnih postopkih. Na vprašanje, kakšen odnos je imel s farmacevtko, pa Janković ni jasno odgovoril: »Moramo razčistiti, kaj želite vedeti − ali je bilo storjeno kaznivo dejanje ali želite kak drug pogled, skozi ključavnico.«
Vloga višje sodnice Alijane Ravnik
Ključno vlogo pri uničenju prisluhov zoper Jankovića v senatu višjega sodišča je imela sodnica Alijana Ravnik. Spletni portal pozareport je pri tem napisal, da še veliko bolj kot sramotni prisluhi Jankovićevega posredovanja pri pridobitvi službe za farmacevtko in zahteva spolnih uslug v zameno Jankovića bremenijo prisluhi o podkupovanju oziroma sprejemanju provizij, ki naj bi jih bil Jankoviću oziroma njegovemu sinu Juretu Jankoviću izročil nekdanji direktor Komunalnega podjetja Ljubljana Ranko Mimović. V teh prisluhih so preiskovalci ugotovili, da je župan med letoma 2012 in 2014 od vsakega posla Mestne občine Ljubljana z javnim podjetjem KPL prejel 10 odstotkov podkupnine oziroma provizije. Za ta namen je po poročanju številnih medijev angažiral kar sina Jureta, ki je denar pobiral po ljubljanskih parkiriščih. Za sodnico Alijano Ravnik pa so zapisali, da je znana po svojih povezavah s podzemljem globoke države, do upokojitve ima še dve leti in je bila »idealna za reševanje Zorana Jankovića«.
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija št. 40, 5. oktobra 2017.)
