Avtor: Vida Kocjan
Razvpiti ljubljanski župan Zoran Janković, ki se hvali s svojo domnevno uspešno poslovno kariero, je sto svetlobnih let daleč od tega. Kot nekdanji predsednik Alumni kluba Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je bil v posmeh vsem, ki resno študirajo.
Korupcija, zdaj celo spolni škandal, izgube v lastnih podjetjih in podobno, je tisto, zaradi česar Janković ne more biti nikomur za vzor.
Sporna odločitev sodnice v primeru zvočnih prisluhov
Preiskovalna sodnica ljubljanskega sodišča je v začetku julija sprejela sklep o izločitvi vseh listin iz spisa v kazenski zadevi zoper Zorana Jankovića, župana mestne občine Ljubljana. Odredila je tudi uničenje zvočnih prisluhov. Kot razlog je navedla, da je minilo dve leti, kar naj bi bil rok, ko bi državno tožilstvo moralo vložiti zahtevo za preiskavo. Tega ni storilo, državna tožilka Blanka Žgajner je to vložila aprila letos.
Eni najtrdnejših sumov proti Jankoviću
Gre pa za ene najtrdnejših sumov zoper Jankovića, ki naj bi bil od neke farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v Javnem zavodu Lekarna Ljubljana. Za to so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je kazensko ovadbo tožilstvu podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos.
Sodnica odredila uničenje posnetkov
Jankovićev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je bila po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka. Preiskovalna sodnica je predlogu ugodila ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Sklep še ni pravnomočen, tožilstvo je napovedalo pritožbo.
Za kaj pravzaprav gre?
Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Razlog za prisluškovanje so bile izjave priprtega nekdanjega direktorja Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) Ranka Mimovića o domnevnem jemanju podkupnin, izplačil gotovine županovemu sinu Juretu Jankoviću ter nakazil denarja na bančni račun družbe Patera. Na podlagi prisluškovanja je nato tožilstvo začelo preiskovati tudi domnevno nezakonito posredovanje in zlorabo položaja. Janković naj bi bil namreč na podlagi obiska predstavnika podjetja KPL poklical direktorja ljubljanskega javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) in mu naročil, naj spremeni razpisne pogoje za izbiro izvajalca za graditev komunalne infrastrukture na Rakovi jelši. Nadalje naj bi prek teh prisluhov začeli sumiti, naj bi bil Janković od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v Lekarni Ljubljana. Zaradi njih so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je kazensko ovadbo tožilstvu podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos.
Preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča zdaj pravi, da je kazenska ovadba, ki jo je policija vložila 14. septembra lani, prišla devet mesecev po hišnih preiskavah, pri tem pa je tožilka vseeno potrebovala še sedem mesecev, da je vložila zahtevo za preiskavo, čeprav ne gre za kompleksno zadevo, ampak samo za domnevno dogovarjanje po telefonu za srečanje.
Ni niti zahteve za KPL
Nadalje je preiskovalna sodnica razkrila, da tožilka še vedno ni vložila niti zahteve za preiskavo v zadevi, ki jo je prvotno obravnavala, in sicer v zvezi s prejemanjem podkupnine iz KPL. Tožilka Blanka Žgajnar je trdila, da je predlog neutemeljen. Začetek kazenskega pregona je po njenem mnenju treba razumeti v smislu kakršnekoli aktivnosti tožilstva v smeri nameravanega pregona znotraj dveletnega roka. Ob tem je dodala, da je okrožno sodišče še oktobra 2015 na predlog tožilstva izdalo odredbo za hišno preiskavo. Poudarila je tudi, da je v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tekel kontinuirani predkazenski postopek širših razsežnosti, kaznivo dejanje, povezano službo farmacevtke, pa je le manjši del kriminalne dejavnosti, ki jo obravnava policija.
Janković vzhičen in poln samohvale
V javnosti je nato završalo, o zadevi pa je javno govoril kar Zoran Janković, ko se je pohvalil, da je dobil še eno sodno bitko, državna tožilka Žgajnarjeva pa da ni opravila svojega dela in proti njemu ni pravočasno vložila obtožnice. Hkrati se je v javnosti pojavila vsebina nekaterih prisluhov. Janković je napovedal, da jih bo, če se bodo pojavili v javnosti, označil za zmontirane oziroma neresnične. V resnici pa se vse bolj kaže, da se boji, da bi prišlo kaj v javnost. Izvedelo se je namreč, da so policijski prisluhi tako obremenilni, da bi bili lahko usodni za nadaljnjo politično kariero ljubljanskega župana in predsednika Pozitivne Slovenije.
Spet si želi v državno politiko
Janković naj bi po navedbah spletnega portala pozareport nameraval postati predsednik prihodnje vlade. Zato se je uradno postavil na okope zoper pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je javno izrekel kritiko zaradi odločitve ljubljanske preiskovalne sodnice. Janković ga je javno obtožil zarote proti njemu. Vprašanje pa je, koliko gre v tem primeru le za predstavo za javnost in kakšni so dogovori v ozadju.
Žgajnerjevo naj bi čakalo napredovanje
Državna tožilka Blanka Žgajner naj bi kmalu napredovala v vrhovno državno tožilko. Po navedbah spletnega portala naj bi bila to nagrada za njeno delo v zadevah Janković. Zadnja zadeva namreč ni edina, ki jo je vodila Žgajnerjeva. Na mizi je imela prav vse Jankovićeve zadeve in teh ni bilo malo, kar bomo videli v nadaljevanju. Tudi v odvetniških krogih ne verjamejo, da gre za samostojno akcijo tožilke, ki je nekoč veljala za vzorno in vestno pravnico. Prvič se je diskreditirala v primeru Balkanski bojevnik.
Klemenčič si želi v Bruselj
Pravosodni minister Goran Klemenčiču naj bi si po dostopnih virih že dlje časa urejal dobro plačano službo v Bruslju. Tudi zato mora v slovenski javnosti ohranjati videz pokončnega ministra. Oglasil se je namreč v zadnjem Jankovićevem primeru in prek službe za stike z javnostjo sporočil, da v primeru domnevnega zastaranja v zadevi Janković do pravnomočne odločitve sodišča ni mogoče govoriti o uničenju ali izločitvi dokazov oziroma ustavitvi kazenskega pregona zoper osumljenca. Hkrati je pritrdil stališčem generalnega državnega tožilca Draga Škete, da odločitev preiskovalne sodnice odstopa od dosedanje sodne prakse.
Doslej naj bi bilo drugače
V konkretnem primeru državni tožilki ali vodji specializiranega državnega tožilstva (Hariju Furlanu) naj namreč ne bi bilo mogoče očitati odstopanja od ustaljene in sprejete prakse, ki je pogojena tudi z zunanjimi dejavniki, vključno z odnosom znotraj organov odkrivanja in pregona in med njimi. Ne odločbe ustavnega sodišča ne druge okoliščine naj ne bi dajale podlage za očitek tožilki, da bi se lahko in morala zavedati, da glede na vse dejanske in pravne okoliščine primera zamuja domnevno prekluzivni zakonski rok.
Če bo treba, bo spremenil zakon
In tu smo zdaj pri ozadju. Klemenčič je sporočil: »Če bo odločitev potrjena tudi na drugi stopnji, bo ministrstvo nemudoma pristopilo k spremembi zakona, saj bi takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete.« To pomeni, da bo spremenil zakonodajo. Vmes pa se lahko zgodi še to, da bodo posnetki (domnevno nenamerno) uničeni in ljubljanski vodja bo rešen.
Doslej končanih sedem postopkov
Do začetka julija je bilo zoper Jankovića pravnomočno končanih sedem sodnih postopkih, ta, o katerem smo govorili, pa je osmi. Gre za naslednje primere: Tritonis, KPK, KPK – Praprotnik, stadion Stožice, Mercator Niš, Stožice − Gramozna jama (pogajanja) ter jemanje podkupnine in sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Pojdimo po vrsti in poglejmo, kako slovensko pravosodje lošči podobo ljubljanskega župana.
Primer Tritonis
Višje sodišče v Ljubljani je 12. novembra 2014 sklenilo, da se zahteva za preiskavo Specializiranega državnega tožilstva zoper Zorana Jankovića in še dva zavrne, ker ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj.
Komisija za preprečevanje korupcije
Vrhovno sodišče je 9. julija 2015 razveljavilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o nadzoru premoženja Zorana Jankovića iz leta 2013 in glede postopka pred KPK v času, ko ji je predsedoval sedanji pravosodni minister Klemenčič, med drugim odločilo, da so bile Zoranu Jankoviću kršene procesne pravice iz 22. člena Ustave RS. No, to je verjetno edina stvar, ki ji je mogoče pritrditi. V takratnem poročilu so obračunavali predvsem z Janezom Janšo, Janković pa je bil le kot utež za domnevno nepristranost KPK. Sodišče je poročilo kot lažno označilo tudi v primeru Janeza Janše in ga je razveljavilo.
Praprotnik se je opravičil
Janković kot svoj uspeh šteje tudi opravičilo Roka Praprotnika, nekdanjega člana predsedstva KPK, sicer pa novinarja in zdaj bogato plačanega uslužbenca Nove Ljubljanske banke. Janković se je na svoji strani namreč pohvali, da je 16. novembra 2015 nekdanji namestnik KPK Rok Praprotnik na sodišču priznal, da so bile njegove javno izrečene besede, ki so Jankovića neupravičeno in nedokazano obremenile s korupcijo, neresnične, za kar mu je v sodni poravnavi izrekel opravičilo.
Stadion Stožice
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je moralo Mestni občini Ljubljana lani zaradi svoje nezakonite odločbe in odvzema denarja MOL na podlagi sodbe upravnega sodišča z dne 4. januarja 2017 vrniti 2,7 milijona evrov javnih sredstev (od tega 700.000 evrov zamudnih obresti) za graditev stadiona v Stožicah. To dokazuje, da v razpisu ni bilo nepravilnosti. Tako si to razlaga Janković.
Mercator Niš
Okrožno sodišče v Ljubljani je 12. januarja 2016 za Zorana Jankovića izdalo oprostilno sodbo. Višje sodišče v Ljubljani je zadevo znova obravnavalo na zahtevo tožilstva in 30. marca 2017 njegovo pritožbo zavrnilo ter s tem Zorana Jankovića oprostilo obtožbe. Obtožnico je vložil tožilec Jaka Brezigar, sin nekdanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Ni čudno, da je Janković nato na svoji uradni spletni strani ta priimek z veseljem poudaril. Mimogrede, katera je bila preiskovalna sodnica, ki je zdaj odredila uničenje prisluškovalnih dokazov, Janković ne razkriva. Zadeva še ni pravnomočna in je očitno ne želi izpostavljati. Že ve zakaj ne.
Stožice: gramozna jama
Tožilstvo je Jankoviću očitalo, naj bi bil zlorabil uradni položaj, da bi družbi Grep pridobil veliko premoženjsko korist, ko je potrdil obračun izvedenih del tega podjetja pri sanaciji gramozne jame po sistemu »na ključ«. Janković je zdaj razkril, da je bil 12. januarja 2017 zaslišan pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrožno sodišče pa je 4. maja 2017 sprejelo sklep, s katerim je zavrnilo zahtevo tožilstva za preiskavo zoper njega. Očitali so mu sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
V preiskavi štiri zadeve
Tožilka Blanka Žgajner, specializirana za Jankovićevo oprostitev, je doslej zoper Zorana Jankovića vložila še štiri zahteve, ki pa so v postopku predkazenske preiskave. Tu gre za naslednje primere: Stožice, Mercatorjeve delnice, Gratel Tridana in še ena za Stožice.
Stožice: goljufija v škodo EU
Janković navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 20. aprila 2015 sprejelo sklep za uvedbo preiskave zoper njega. Očitajo mu, da je kot župan mestne občine Ljubljana naklepno pomagal Urošu Ogrinu in Zlatku Sraki pri storitvi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila podjetju Grep. Posojilo sta mu odobrili Nova Ljubljanska banka in Factor banka. Jankoviću tudi očitajo, da je ministrstvu za šolstvo in šport predložil zahtevek za izplačilo sofinanciranja upravičenih stroškov za stadion Stožice, pri tem pa zahtevku priložil ponarejeno situacijo družbe Grep. Janković je bil v tej zadevi v prostorih Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaslišan 18. aprila 2014. Po tem se po Jankovićevih navedbah v zvezi s tem ni zgodilo nič.
Mercatorjeve delnice
Okrožno sodišče v Ljubljani je 27. maja 2016 sprejelo sklep, da se v kazenski zadevi zoper Jankovića opravi preiskava, ker naj bi se bil izognil plačilu davka od dobička iz kapitala pri prodaji delnic Mercatorja. Janković se je 6. junija 2016 na sklep o uvedbi preiskave pritožil, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 8. julija 2016 pritožbo zavrnilo. V letu dni se nato očitno ni nič premaknilo. Preiskava naj bi bila vložena, Jankovića so glede tega zaslišali že 23. marca 2016, zadeva stoji.
Gratel, Tridana
Okrožno sodišče v Ljubljani je 31. maja 2016 sprejelo sklep, da se opravi preiskava zoper Jankovića zaradi suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Očitajo mu, da je podjetje Gratel prejelo donacijo za obnovo, ki je ne bi smelo, posredoval naj bi prav Janković. Jankovića so zaslišali 26. maja 2016, preiskava je uvedena, kar pa je tudi vse.
Stožice: hladilna strojnica
Okrožno sodišče v Ljubljani je 8. junija 2016 sklenilo, da se opravi še ena preiskava zoper Jankovića. Očitajo mu, da je naklepoma napeljal Hrvoja Draškovića, direktorja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, k temu, da je podjetje Grep od Energetike pridobilo premoženjsko korist. Nadalje mu očitajo sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. V tem primeru gre za nakazilo v višini 100 tisoč evrov, kar mu je na osebni račun nakazalo podjetje KLM Naložbe. Janković se je na sklep pritožil, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 14. novembra 2016 sprejelo sklep, da se pritožbi ugodi in se zadeva vrne preiskovalni sodnici v vnovično odločanje. Preiskava naj bi bila v teku.
V petih primerih zaslišan
Zoper Jankovića poteka še več drugih postopkov. V petih je bil že zaslišan, nadaljnjih korakov pa ni. NPU je tako Jankovića 15. julija 2014 zaslišala zaradi prodaje oziroma menjave zemljišč, kar je storila mestna občina Ljubljana, gre pa za primer Forming studio. Jankovića so kriminalisti zaslišali 3. maja 2016 zaradi primera VO-KA (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija) oziroma prenove Slovenske ceste. V tem primeru naj bi potekal predkazenski postopek. Naslednje Jankovićevo zaslišanje je spet povezano s podjetjem VO-KA oziroma z javnim razpisom za Rakovo jelšo. Jankovića so kriminalisti zaslišali 20. oktobra 2016. Potekal naj bi predkazenski postopek.
Še dva predkazenska postopka
V nadaljevanju potekata še dva predkazenska postopka. Eden je povezan z javnim naročilom za Javni holding. Jankovića so kriminalisti zaslišali 20. decembra 2016. Naslednji predkazenski postopek pa je povezan s sumom zlorabe uradnega položaja, voden kot primer Casablanca. Janković je bil zaslišan, ker je izdal odločbo, ki je prepovedala postavitev gostinskega vrta. Zaslišanje je bilo 5. aprila 2017 v prostorih NPU.
Kaj pa podjetja?
Pa poglejmo, kako delujejo Jankovićeva podjetja. O teh se zadnje čase ne sliši veliko, poroča še manj. Najprej so tu Electe: Electa Naložbe, Electa Holding in Electa. Skupna izguba vseh treh v letu 2016 je bila 8,67 milijona evrov.
Izgub ima več kot berač bolh
Electa Naložbe je imela lani vsega 739 tisoč evrov prihodkov, 6,27 milijona evrov dobička in nobenega zaposlenega. Podjetje je davčni dolžnik že od 23. novembra 2013. Od 16. januarja 2014 pa ima zaprt bančni račun. Electa Holding je bila lani brez prihodkov, Electa pa je imela 299 tisoč evrov prihodkov in 2,38 milijona evrov izgube. Velika Jankovićeva podjetja so imela torej manj kot milijon evrov prihodkov in 8,7-krat višjo izgubo.
KLM zaprl
Iz spletne baze Gvin pa je razvidno, da je Zoran Janković doslej ustanovil podjetje KLM Naložbe, ki pa ne deluje več. Prek tega je skupaj z nekdanjimi sodelavci izvajal odkup delnic Mercatorja. To so izdatno financirale banke, ki so nato neodplačana posojila prenesle v breme davkoplačevalcev.
Mogočna sinova
Jankovićev sin Damijan je zdaj vodilni v Electi Holding, Electi Naložbe, Oxini, d. o. o., Compositi, d. o. o., Electi in član nadzornega sveta podjetja Hotel Jelovica Bled. Hkrati je član nadzornega sveta podjetja Luna Park, d. o. o., ki pa je v likvidaciji. Drugi sin Jure Janković je samo še ustanovitelj podjetja Electa Holding in vodilni v Rokometnem klubu Olimpija.
Žena še nikoli plačala dohodnine
Jankovićeva žena Marija (Mija) je lastnica Butika »M«, trgovine na drobno. Dejavnost ima registrirano na Dunajski cesti 160 v Ljubljani. Prav vsa leta posluje z izgubo in ima že za 109.632 evrov negativnega kapitala. Jankovićeva doslej ni plačala niti centa dohodnine iz dejavnosti, ki jo opravlja že okrog 20 let. Podjetnikov negativni rezultat tudi pomeni, da Mija Janković doslej v vseh letih ni dobila še niti centa plače. Zakaj potem upravlja dva butika, ne samo enega, je čista neznanka. Ali pač ne. Na to opozarjamo vsako leto in nihče v Finančni upravi RS se ne zgane.
(Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija 27. julija 2017)
