Avtor: Miran Černec, L. B.
V Dachau se je 28. februarja 1945 odpeljal eden zadnjih vlakov s slovenskimi ujetniki. Tokrat so bili med potniki nekateri vidni Slovenci iz nekomunističnega odpora, ki jih je gestapo aretiral v racijah decembra 1944 v Ljubljani: nekdanji liberalni podban Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer, podpolkovnik kraljeve jugoslovanske vojske Ernest Peterlin, član Slovenske legije Martin Žekar in številni drugi.
Ta transport je bil eden zadnjih, saj jih kasneje Nemci zaradi zavezniškega bombardiranja železniških prog niso mogli več izvajati, hkrati pa iz istega razloga taborišč niso več mogli oskrbovati s hrano in zdravili. Prav zato je tam v mesecih tik pred koncem vojne, ob razsajanju tifusa in lakote, skokovito narastlo število smrtnih žrtev.
Večina zadnjih slovenskih internirancev je kljub temu dočakala maj 1945, kar pa za mnoge med njimi ni pomenilo svobode: Ernesta Peterlina so doma titoisti kmalu obsodili na smrt, Martina Žekarja na 10 let zapora, dr. Pirkmajerja pa v odsotnosti na 5 let prisilnega dela in zaplembo premoženja.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.