Avtor: Ervin Anton Schwarzbartl
RTV Slovenija 1 je pri večernih poročilih 23. 12. 2021 pred proslavo obletnice plebiscita v Cankarjevem domu poročala, da se Kučan slavnosti ne bo udeležil, ker se ne strinja z načinom vladanja sedanje vlade pod Janezom Janšo, kar je izjavil tudi v Šentjanžu, 30. 10. 2021, ko je trdil, da je vladanje zdajšnje vlade Slovencem tuje. O tem sem pisal v Časniku, 4. 11. 2021, ko sem zapisal, da je Slovencem bilo tuje komunistično vladanje.
Zakaj je za RTV ta »novica« najbolje plačanega upokojenca sploh pomembna? Končno se tudi nekateri drugi vabljeni proslave nismo udeležili, a ne zato, ker bi nam bila politika zdajšnje vlade tuja.
Zame je pomembno, da je nekdanji predsednik države s svojo napovedjo odsotnosti znova pobegnil, tokrat s te pomembne obletnice plebiscita za samostojnost, kot je 11. 3. 2014 pobegnil s seje zakonodajnega telesa o zločinskosti komunizma.
Sedanji predsednik g. Pahor se je slavnosti udeležil, ne udeležuje pa se »kolesarskih in podobnih« pohajkovanj razvajenih razgrajačev brez muzike po Ljubljani, kot to počne Kučan.
G. Pahor je častni predsednik, ki ne beži, ampak priznava uspešnost dela sedanje vlade ne samo za Slovenijo, ampak tudi v Evropi in svetu, kot smo lahko slišali ob koncu slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Zato me kot državljana vedno bolj motijo tri stvari. Razraščanje sovraštva, laži in prostaštvo med politiki. Pogrešam pa hvaležnost, ki je tipično človeška lastnost, saj je živali ne premorejo.
Prepričan sem, da to ne moti samo mene, ampak večino Slovencev. Sovraštvo, laž in prostaštvo ob odsotnosti hvaležnosti so namreč rakrana naroda, o čemer sem pisal v Delu že 16. 2. 2013.
Po K. Schneiderju je takšno »obnašanje« državljanov (npr. kulovcev) posledica psihopatije oziroma abnormalnosti uveljavljanja željnih posameznikov, ki jim ustreza neurejenost, ter zaradi svoje nezmožnosti, nesposobnosti in pomanjkanja čuta za prav, res in dobro delajo narodu in državi škodo.
In takšnih »abnormalnih« poslancev v parlamentu in tudi sicer niti ni tako malo, a ne po svoji krivdi in naravi, ampak zaradi »opranih možganov« mainstrem medijev in pretekle indoktrinacije komunistične oblasti pred osamosvojitvijo, ki je zanikala pozitivne vrednote.
Njeni posamezniki in dediči še vedno »bežijo« pred resnico in priznanjem zločinske krivde med drugo vojno in po njej. Opažam, da ne beži samo Kučan kot zadnji šef partije, ampak bežijo tudi levi poslanci, ki obstruirajo glasovanja o zakonih v korist državljanov.
Njihov besedni zaklad je po Schneiderju abnormalen, reven in ponavljajoč vedno iste mantre zoper vlado in njenega predsednika g. Janšo. Posredno »bežijo« tudi sodišča, ki ne delujejo transparentno, blokirajo javno dostopne informacije o svojem delu in usposobljenosti sodnikov …, kot da niso naša, od državljanov postavljena, ampak neka nenadzorovana veja oblasti.
Še bi lahko našteval, kje vse se pojavljajo omenjeni trije »grehi« naše vsakdanjosti in kaj je vzrok tolikšne nehvaležnosti ter nepriznavanja uspehov sedanje vlade.
Bog daj, da bi na volitvah prihodnje leto volivci izbrali poslance, ki se jih ne bomo sramovali in bodo delovali državotvorno.
Pismo je bilo prvotno objavljeno v reviji Demokracija.