Avtor: Kari Karinger, Črnuče
Ali vam lahko nekaj zaupam? Meni se zdi gospodarska škoda, da so toliko brona porabili za Kardeljev spomenik.
Lahko bi ga pretopili za cerkvene zvonove ali pa za vrhunske kipe, kakršni so na padlock bridgeu zraven tržnice. Druga stvar je pa stavba RTV Ljubljana. Lahko bi jo predelali v garažno hišo. Saj televizija ne bo več dolgo.
Viba film je bolj primeren za nacionalne kulturne potrebe. Zdaj bo prevladala Nova24TV. Potrebujemo še en pošten dnevni časopis za novice. Zdaj so novice enkrat tedensko v Demokraciji in Domovini. Dobro da imamo še italijanske in francoske publikacije. Spet vam moram povedati, moji dragi ljudje, kar vam ne bo nihče drug.
Kralja Marjana in Alenčico so poslali domov. Ne pridita nazaj! Ostali so Kardeljevi kaviar socialisti na eni strani in Jankovićeva mularija na drugi. Ti so spet razdeljeni na Lukatove in Mihatove. To je infighting.
Vsi militanti se stepejo za prevlado. Tako kot suriji, islamisti. Ali verjamete, da bo mularija nacionalizirala premoženje kaviar socialistov, ki so pod patronatom mafije? Teoretično lahko, kajne? Če bi bili dovolj beligerentni.
Toda mi opažamo, da ta mularija ni čisto nič sposobna. Za idola imajo Jankovića. Toda iz njih nikoli nič ne bo. Vedno bodo na puklu delovnih ljudi. To je naša disgracija. Santa madre del’ dio!
Razumeti moramo, da je to trnova pot razvoja. Da je to bitka za preživetje in razvoj družbe. To gre zelo počasi. Mnogi so živeli in umrli za prazen nič. Na nekatere smo ponosni in to nam daje občutek, da smo ljudje, ljudstvo, ki ve, kaj hoče.
Že 2600 let se zavzemamo za clistenesoi demokracijo. Nobeno nasilje nas ne ustavi. Mi smo tukaj za to, da zmagamo. Živeli bomo v demokraciji. Amen.
Pismo je bilo prvotno objavljeno v reviji Demokracija.