Avtor: Miran Černec, L. B.
V Pittsburghu, ZDA, se je 4. marca 1909 rodil Matija Matt Cvetič, ameriški Slovenec in dolgoletni skrivni agent FBI, ki je pomembno pripomogel k zlomu ameriške komunistične partije in nevtralizaciji sovjetske grožnje v času zgodnje hladne vojne.
Cvetičeva življenjska pot se je ujemala z usodnimi dogodki 20. stoletja, ko je bila na kocki prihodnost svobodnega zahodnega sveta; zaslovel je v 50. letih s poskusi ameriške politike, da bi ZDA opravile z notranjo marksistično subverzijo – toda v naslednjih desetletjih, ko je ves Zahod zajela še danes trajajoča »kulturna revolucija«, je bila vloga njega in drugih ameriških protikomunistov praktično pozabljena.
Matt Cvetič se je sicer rodil slovenskim staršem, priseljencem v ZDA, v družini z 11 otroki. V Pittsbughu, središču ameriške jeklarske industrije, je preživljal burno mladost, ki je med drugim vključevala poroko, rojstvo otrok, alkohol in občasno nasilje nad ženskami.
Kot sinu priseljencev delavskega sloja mu gotovo ni ostala prihranjena surovost ameriškega boja za obstanek, a je tako kot ogromna večina tamkajšnjih Slovencev vedno čutil tudi izredno lojalnost do ZDA.
Po japonskem napadu na Pearl Harbor je želel leta 1941 vstopiti v vojsko; zavrnili so ga sicer zaradi prenizke rasti – toda v tem času je vzbudil pozornost šefov FBI, da so ga povabili k sodelovanju pri infiltraciji v vrste ameriške komunistične partije (CPUSA), ki je imela prav v proletarskem Pittsburghu eno od žarišč. Cvetič je takoj sprejel ponudbo.
Po usposabljanju za skrivnega agenta, o katerem niso smeli ničesar vedeti niti njegovi najbližji, se je nato februarja 1943 včlanil v CPUSA, kjer je pod krinko ostal 7 let. V letih Cvetičevega delovanja je bila CPUSA na vrhuncu moči – in kot se je izkazalo, neprimerno bolj nevarna od vsega, kar je pričakoval FBI.
Stranka, katere večino članstva so predstavljali nedavni priseljenci v ZDA in je bila tesno povezana s Stalinovo »antifašistično« Kominterno, sicer ni imela pravega vpliva na mainstream ameriške demokratične politike, a prav zato se je osredotočala na poskuse subverzije, na netenje medrasnih napetosti, na infiltracijo v medije in kulturo ter na zakulisno izpodjedanje starih institucij bele krščanske Amerike – njena morda najnevarnejša dejavnost pa je bila vojaška špijonaža in prenekatera skrivnost ameriških znanstvenikov je takrat prek CPUSA našla pot do Moskve.
Cvetič se je v pittsburški organizaciji povzpel do vidnih funkcij; po dogovoru z FBI sicer niti v kasnejših javnih pričevanjih ni izpovedal vsega, toda gotovo je v partijski hierarhiji prišel dovolj visoko, da je imel dostop do internih dokumentov ter spoznal načrte njenega ožjega vodstva.
Njegova dvojna igra pa je z leti začela terjati davek, saj je času, ko so vsaj med ameriškimi Slovenci že postala znana dejstva o komunističnih zločinih v »stari domovini«, Cvetič v očeh svoje družine in znancev veljal ne le za simpatizerja, temveč celo za visokega uradnika CPUSA.
To je hudo obremenjevalo njegovo zasebno življenje in kot »komunist« je moral v teh letih za nadaljnje vzdrževanje krinke požreti marsikako žaljivko. Po letu 1947 naj bi bilo postajalo njegovo vedenje vse bolj impulzivno in svojim stikom v FBI je dajal vedeti, da želi odnehati; vseeno pa je vztrajal, dokler je bilo mogoče – in tudi njegovo delo je nato pripomoglo k razkritju največjega vohunskega škandala v ameriški zgodovini.
Januarja leta 1950, nekaj mesecev po prvem Stalinovem testiranju atomske bombe, so namreč ZDA prišle na sled skupini sovjetskih vohunov, ki je bila tesno povezana z vrhom CPUSA in v Moskvo več let pošiljala strogo zaupne informacije o načrtih za izdelavo tega strašnega orožja.
Američani so se šele ob dejstvu, da so Sovjeti dobili v roke jedrsko bombo, končno zavedeli grožnje, ki jo je zanje predstavljalo delovanje CPUSA, in v državi se je začela prava protikomunistična gonja – to pa je bil čas, da tudi Matt Cvetič po 7 letih odvrže krinko.
Pred ameriško javnost je prvič stopil februarja 1950 kot priča na sejah odbora za odkrivanje komunističnih aktivnosti v ZDA (HUAC), kjer je razgalil podtalno delovanje Stalinove pete kolone v osrčju Amerike.
Po nastopih na TV in seriji časopisnih člankov je postal pravi zvezdnik; leta 1951 je bila o njegovi zgodbi posneta filmska uspešnica »I Was a Communist for the FBI« – Bil sem komunist za FBI, v letih 1952–1954 pa se je na radijskih postajah v ZDA predvajala priljubljena istoimenska serija.
Pod pritiskom ameriške javnosti je v teh letih tudi tamkajšnji komunizem prejemal težke udarce; leta 1953 sta bila po sodnem procesu usmrčena ključna akterja vohunske »atomske afere« zakonca Julius in Ethel Rosenberg, leta 1954 pa so prepovedali CPUSA.
Vendar so se te zmage izkazale kot začasne; t. i. kulturni marksizem je bil že zasejan povsod od Hollywooda do ameriških izobraževalnih ustanov, in potem ko je leta 1957 iznenada umrl najvidnejši politični predstavnik ameriškega protikomunizma, republikanski senator Joe McCarthy, se je pozornost javnosti v ZDA nenavadno hitro preusmerila na lahkotnejše teme.
Tako je upadlo tudi zanimanje za Matta Cvetiča in slava se je izkazala za minljivo. Po zdravljenju zaradi alkoholizma je po ZDA izvajal protikomunistična predavanja, a leta 1962 relativno mlad umrl za posledicami srčne kapi.
Danes ga številni Američani vendarle spoznavajo znova: kot patriota, ki je za domovino daroval velik del življenja – in kot moža, ki je dejansko vedel za stotine skrivnosti, katere mnogim postajajo jasne šele skoraj 60 let po njegovi smrti.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
