Avtor: Miran Černec
16. 7. 1054 so legati papeža Leona IX. na oltar katedrale Hagia Sophia v Konstantinoplu položili dokument o izobčenju tamkajšnjega patriarha Mihaela I. iz Katoliške cerkve. Ta trenutek je bil v luči kasnejših dogodkov prepoznan kot točka preloma v stoletnem sporu o vlogah, ki bi naj znotraj krščanskega sveta pripadali Vatikanu oz. Bizancu, oz. kot dan, ko je začel nastajati razkol med katoliškim in pravoslavnim krščanstvom.
Čeprav večina tedanjih evropskih kristjanov o teoloških in političnih razprtijah med Rimom in Konstantinoplom ni vedela veliko in čeprav so se katoličani in pravoslavci nato še vsaj 100 let skupaj bojevali proti muslimanskim Saracenom, so nekateri tragični dogodki ob koncu 12. in začetku 13. stoletja povzročili, da je med obema veroizpovedma res nastal globok prepad. A niti ta ni bil tako dokončen, kot ga pogosto prikazujejo; poskusi, da bi se evropsko krščanstvo znova poenotilo, so se nato odvijali še ves srednji vek in dejansko niso zamrli vse do današnjih dni.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
