Avtor: Miran Černec
V začetku (6.) aprila 1654 so bili v Moskvi na dvoru carja Alekseja potrjeni pogoji t. i. sporazuma iz Perejaslava, po katerem so zvestobo ruskemu vladarju prisegli ukrajinski kozaki. Sporazum, katerega posledice še danes tragično odmevajo v sodobni Evropi, je bil sicer sklenjen na željo takratnega kozaškega hetmana Bogdana Hmeljnickega, ki se je od leta 1648 bojeval za osvoboditev Ukrajincev izpod nadoblasti Poljakov.
Pogoji, po katerih bi prišla kozaška država pod zaščito ruskega carja, so bili dogovorjeni januarja 1654 v ukrajinskem mestu Perejaslav z osebno udeležbo hetmana Hmeljnickega in carskega ambasadorja Vasilija Buturlina, ki je posebej za to priložnost pripotoval iz Moskve.
Kljub nekaterim nejasnim določbam sporazuma je Hmeljnicki v Perejaslavu podal prisego zvestobe ruskemu vladarju, Buturlin se je z njo vrnil v Moskvo in 6. 4. 1654 je svoj protektorat nad kozaško Ukrajino potrdil še car Aleksej.
Čeprav so Hmeljnicki in njegovi kozaki sporazum morda dojemali le kot začasno orodje v osvobodilnem boju proti Poljakom, ga je Rusko carstvo videlo predvsem kot sredstvo za trajno širitev na jug; Rusi so namreč avtonomni ukrajinski hetmanat do leta 1764 dokončno ukinili – in Ukrajinci se za osvoboditev izpod nadoblasti Kremlja borijo še vse do današnjih dni.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija. Več o tem si lahko preberete tukaj.
