Avtor: Miran Černec
14. 6. 1866 se je začela kratka, a za usodo Srednje Evrope pomembna vojna med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo. Spopad med ključnima deželama takratne Nemške zveze se je uradno začel zaradi delitve plena v kneževini Schleswig-Holstein, ki so jo Prusi in Avstrijci skupaj iztrgali Dancem – dejansko pa je imel vzroke v rivalstvu protestantske pruske rodbine Hohenzollernov in katoliške avstrijske rodbine Habsburžanov.
Na čelu Nemške zveze so bili sicer Habsburžani, a je Prusija v 19. stoletju tako industrijsko napredovala, da se je moč iz Dunaja vse bolj selila v Berlin, s tem pa so zrastle tudi politične ambicije Hohenzollernov in napetosti so končno privedle do vojne. Pruski železni kancler Otto von Bismarck je v slednji zmagal, še preden se je prav začela.
Že spomladi leta 1866 je sklenil zavezništvo z Italijo, ki je imela sama ambicije po habsburškem ozemlju, Avstrijci pa se obema nasprotnicama niso mogli dolgo upirati in do konca julija 1867 je bila po bitki pri Kraljevem Gradcu na Češkem vojna odločena. Avstrija je izgubila ves vpliv v severnonemških deželah, Italija ji je odvzela Benečijo – vključno z Beneško Slovenijo –, poraz pa je Habsbružane tudi primoral, da so leta 1867 sklenili nagodbo z Madžari in državo preuredili v Avstro-Ogrsko.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
