Avtor: Miran Černec
12. 6. 1240 se je v Parizu na dvoru francoskega kralja Ludvika IX. začela debata med krščanskimi in judovskimi teologi o vsebini Talmuda, ob Stari zavezi ključni verski knjigi judaizma. Skrivnostni Talmud, o katerem so Evropejci vse do 13. stoletja vedeli zelo malo, je pritegnil pozornost papeža Gregorja IX., potem ko mu je nekaj odlomkov iz hebrejščine prevedel in predstavil judovski spreobrnjenec v krščanstvo Nicholas Donin.
Donin je trdil, naj bi Talmud vseboval kupe protikrščanskih in bogokletnih sporočil ter celo izrecno dovoljeval umore in prevare kristjanov in drugih nejudov. To je bilo dovolj, da je papež pozval evropske posvetne in cerkvene avtoritete, naj trditve preučijo in ukrepajo v skladu z ugotovitvami.
Na papežev poziv je francoski kralj Ludvik IX. junija 1240 povabil 4 vodilne judovske rabine v Pariz in jim dal priložnost, da v debati s krščanskimi teologi obtožbe ovržejo. Kljub retorični spretnosti rabinov jim slednje očitno ni uspelo. Kralj Ludvik je namreč po disputaciji ukazal zapleniti vse dosegljive izvode Talmuda in jih dal 17. 6. 1242 javno sežgati na ulicah Pariza.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
