Avtor: Miran Černec
Na Vítkovu v okolici Prage na Češkem se je 14. 7. 1420 odvila odločilna bitka čeških husitov proti križarski vojski, s katero sta nameravala deželo pokoriti papež Martin V. in kralj Sigismund Luksemburški.
Češka, kjer se je po krivični usmrtitvi krščanskega pridigarja Jana Husa razplamtelo narodno gibanje njegovih privržencev, husitov, je bila v tem času sicer ena od osrednjih dežel Svetega Rimskega cesarstva, husitska Praga pa eno njegovih ključnih mest. Vendar niti papež niti bodoči cesar nista želela trpeti husitske »herezije« v osrčju Evrope in 12. 6. 1420 je Prago obkolilo 100.000 križarjev, da bi jo izstradali in spravili na kolena.
Obleganemu mestu so prišli na pomoč husiti pod vodstvom legendarnega enookega vojskovodje Jana Žižke, ki se je s fanatično posadko komaj 60 mož in žena utaboril na hribu Vítkov in od tam skrbel, da je v Prago še naprej prihajala hrana s podeželja.
Po mesecu dni obleganja so se križarji 13. 7. 1420 končno odločili za zavzetje Vítkova – toda Jan Žižka in njegovi so v osupljivi celodnevni bitki odbili napad in pognali Sigismundovo vojsko v paničen beg.
Dva tedna kasneje se je Sigismund ponižan umaknil izpred Prage – husiti pa so v naslednjih 14 letih porazili še več križarskih pohodov in Češko ubranili pred nadaljnjim vpletanjem tujih sil.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
