Afera Stavisky je pripeljala socialistično Francijo na rob državljanske vojne

Avtor: Miran Černec

Francoska policija je 6. februarja 1934 v Parizu po ukazu socialistične vlade Édouarda Daladiera krvavo zadušila proteste, do katerih je prišlo po enem največjih korupcijskih škandalov v evropski zgodovini – aferi Stavisky.

Pri slednji je šlo za nenavaden splet dogodkov, ki so grozili, da bodo razgalili sprego takratnih francoskih prostozidarskih elit in mednarodnega velekapitala ter Francijo v nekaj mesecih pripeljali na rob državljanske vojne.

Osrednje ime afere je bil sicer skrivnostni ukrajinski Jud in finančni špekulant Alexandré Stavisky, ki ga je policija začela preiskovati zaradi domnevne vpletenosti v številne korupcijske zgodbe, segajoče v sam vrh francoske politike; ko je Stavisky pobegnil iz preiskovalnega zapora in so ga kmalu nato našli mrtvega, je sledil niz dogodkov in brutalnih umorov, ki so francosko javnost pripeljali na rob vrelišča.

Med razpletanjem afere, ki so jo spremljali tudi slovenski časniki, je milijonom Francozov postajalo iz dneva v dan bolj jasno, da želijo sile iz ozadja škandal na vsak način pomesti pod preprogo ter da bo večina njegovih ključnih protagonistov in raziskovalcev mrtva še preden bo javnost lahko spoznala resnico.

Ogorčeni francoski domoljubi so 6. februarja 1934 preplavili ulice Pariza, socialistična vlada pa je ukazala nanje odpreti ogenj in demonstracije krvavo zadušila – ubitih je bilo 15 ljudi, premier Daladier je odstopil, in tik preden bi Francija zdrsnila v državljansko vojno, je bila pod vodstvom predsednika Doumergua vzpostavljena »vlada narodne enotnosti«.

Čeprav se je država tako izognila najhujšemu, se sam škandal ni nikoli razčistil, takrat nastali razkol med francosko levico in desnico pa ne zacelil; ko je šest let kasneje Francijo zasedla nacistična Nemčija, so bili številni Francozi ravno zaradi spomina na dogodke 6. 2. 1934 ravnodušni ob propadu skorumpirane republike, mnogi pa celo pripravljeni na sodelovanje s Hitlerjevim režimom.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.

Več

Zadnji članki