Avtor: Miran Černec
27. februarja 1933 je prišlo do enega usodnejših dogodkov evropske zgodovine 20. stoletja, ko je bila v Berlinu požgana nemška poslanska zbornica, Reichstag. Požar je uničil poslopje manj kot mesec dni potem, ko je Adolf Hitler postal novi nemški kancler, njegova stranka NSDAP pa je incident spretno izkoristila za utrditev svoje oblasti.
Čeprav je povojno, predvsem komunistično zgodovinopisje požig Reichstaga pogosto pripisovalo nacistom samim, je bil dejanski krivec požiga najverjetneje 24-letni nizozemski komunist Marinus van der Lubbe, ki so ga policisti tudi prijeli na kraju zločina.
Po obsežni preiskavi in sodnem procesu na nemškem vrhovnem sodišču je bil van der Lubbe, ki je vseskozi trdil, da je pri požigu deloval sam, kot edini od petih osumljencev spoznan za krivega in usmrčen.
Štirje drugi osumljenci, sami vidni nemški in bolgarski komunisti, so bili na presenečenje evropske javnosti oproščeni krivde in izpuščeni.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
